Delegiranje - kompetentnost, ki je premalo izkoriščena

Kako pogosto beseda v podjetju nanese na delegiranje? Zelo pogosto, in tudi upravičeno. Delegiranje oziroma ne-delegiranje se v podjetju zdita naraven pojav. Ampak kot kaže raziskava Gallup, ni tako, vsaj v uspešnem podjetju ne.

 

Gallup je v ZDA raziskal profil ljudi, ki so uspešni ustanovitelji podjetij, katera sodijo na seznam Inc. 500 najhitreje rastočih podjetij. Povprečna rast teh podjetij znaša 1.828 % in skupaj ustvarijo več kot 46.000 delovnih mest.

Zanimivo je, da je razlika v uspešnosti med podjetji z odličnimi »delegatorji« in tistimi z manj tega talenta, nezanemarljiva. Vodje z uspešnim delegiranjem so imeli 112 % večjo rast kot tisti, ki so slabi v delegiranju. Hkrati so ustvarili 33 % več prometa v letu 2013. Večja rast in večji promet sta omogočila tudi ustvarjanje večjega števila delovnih mest.

Aleš Trunk (ales.trunk@evoli.si) je ustanovitelj in direktor Evoli, Centra za odličnost v managementu, ki razvija management, produktivnost, odnose in kakovost v podjetjih. Evoli je partner svetovalne družbe Claus Møller Consulting. Za več pomembnih vsebin sledite povezavi in spremljajte Evoli na omrežju LinkedIN, Twitter in Facebook ter bodite obveščeni z EvoliNFO novičkami

  • LinkedIn - Black Circle
  • Facebook - Black Circle
  • Twitter - Black Circle

Vas zanimajo znanja ter 

nabor orodij in sprememb za uspešno delegiranje?

V knjigi Clausa Møllerja, Employeeship, lahko preberete natančne in jasne zahteve do vsake udeležene osebe: tistega, ki delegira nalogo in tistega, ki nalogo sprejme. Zahteve do osebe, ki delegira, niso samo trde oziroma tehnične, ampak so tudi mehke, osebne. Med njimi so občutki, naravnanost in odnosi: zaupanje, samospoštovanje, priznanja, prilagodljivost.

Tudi do osebe, ki nalogo sprejema, zahteve niso samo tehnične narave, ampak tudi človeške: ravnanje z napakami, predanost, priznanje, odgovornost, izziv. 

Delegiranje pomeni prenašanje naloge, pooblastil in odgovornosti k drugi osebi, pri čemer odgovornost postane deljena med obema osebama. Resnično delegiranje ima neposreden vpliv na področja, ki so najpomembnejša za pozitivno izkušnjo zaposlenih – torej na izkušnjo, ki določa, kako dobro se zaposleni počuti v podjetju, kakšna bo zavzetost zaposlenih, in ustvarja sloves podjetja kot dobrega delodajalca. Ta področja so zaupanje v podjetju, odnosi med zaposlenimi, smiselnost in izziv pri delu, priznanja ter rast zaposlenih.

 

Kaj ni to prav tisto, kar danes v podjetjih najbolj potrebujemo? 

Če je uspešnost delegiranja samo prepuščena naključju ali celo uporabljena zato, da si nadrejeni olajšajo življenje v podjetju, potem je vsakokrat delegiranje zamujena priložnost za izboljšanje podjetja. Še več, namesto da bi podjetje postajalo boljše, hitrejše in trdnejše - tim vseh timov skupaj -, kultura in klima podjetja propadata.

Ne odlašajte torej, ampak uporabite uspešno in dobro delegiranje v korist svojega podjetja

za še boljšo izkušnjo zaposlenih.

Sposobnost za uspešno delegiranje je temeljna lastnost uspešnih menedžerjev. Prepoznani so kot vodje, ki svoje zaposlene podpirajo. Kljub temu pa je študija pokazala, da je v podjetjih 75 % zaposlenih ljudi s slabo sposobnostjo delegiranja. Lastnosti, ki jih imajo osebe z dobrim delegiranjem, so:

  • Ljudje, ki delegirajo, vedo, da vsega ne morejo doseči sami.

  • Ljudje, ki delegirajo, razvijajo sposobnosti tima na osnovi njegovih prednosti.

  • Ljudje, ki delegirajo, zagotovijo, da imajo zaposleni vse potrebno, da nalogo lahko opravijo.

  • Ljudje, ki delegirajo, se osredotočajo na rezultate, in ne na proces.

  • Ljudje, ki delegirajo, spodbujajo nove ideje in pristope za doseganje ciljev.

  • Ljudje, ki delegirajo, se pogosto sporazumevajo z zaposlenimi.

Delegiranje je podcenjeno in menedžerji v podjetju premalokrat vzamejo resno vse možnosti, ki jih dobro in natančno delegiranje omogoča. Največje prednosti dobrega delegiranja so razumevanje posameznikove vloge in pooblastil, sprostitev kapacitet pri posamezniku in v timu, boljše sodelovanje, boljše medsebojno razumevanje ter predvsem boljša izraba časa in znanja vseh zaposlenih.

Kadar ljudje dobro delegirajo, se spremenijo odnosi. Zraste tudi medsebojno zaupanje, samospoštovanje in zaupanje vase ter v svoje zmožnosti. Ljudje, ki ob delegiranju dosegajo cilje, navadno povečajo svojo motivacijo in elan za doseganje novih rezultatov. Ljudje, ki dobijo pooblastila in odgovornost, ter so deležni podpore svojih nadrejenih, so navadno tudi veliko bolj zadovoljni na delovnem mestu in pripravljeni biti predani, ter delati po svojih najboljših močeh.

 

Uspešno delegiranje spodbuja osebno kakovost zaposlenih. Delegiranje je lahko uspešno le, kadar je naloga opravljena z ustrezno kakovostjo, ki jo ocenjujeta tako oba sodelavca kot tudi zunanji uporabnik – navadno stranka, ki v konicah prstov dobi dobro ali slabo kakovost proizvoda ali storitve. V dobrem medsebojnem odnosu ljudje svoje sposobnosti izvajanja nadgradijo, povečajo kompetentnost in celo povečajo standard svojega trenutnega delovanja.

Več podobnih člankov preberite v našem b(r)logu

Novice in druge informacije o vodenju ljudi pa spremljajte na socialnih omrežjih: